-
1 shoulder
['ʃəuldə] 1. noun1) (the part of the body between the neck and the upper arm: He was carrying the child on his shoulders.) rama2) (anything that resembles a shoulder: the shoulder of the hill.) hrbet3) (the part of a garment that covers the shoulder: the shoulder of a coat.) rama4) (the upper part of the foreleg of an animal.) pleče2. verb1) (to lift on to the shoulder: He shouldered his pack and set off on his walk.) naložiti si2) (to bear the full weight of: He must shoulder his responsibilities.) prevzeti (vso odgovornost)3) (to make (one's way) by pushing with the shoulder: He shouldered his way through the crowd.) preriniti se•- put one's shoulder to the wheel
- shoulder to shoulder* * *I [šóuldə]nounrama, pleče; plural gornji del hrbta, hrbet; figuratively izboklina v obliki rame; bankina; military drža (vojaka) s puško na ramishoulder to shoulder — z ramo ob rami, z združenimi močmistraight from the shoulder figuratively brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)over the shoulder(s) figuratively čez ramena, posredno, ironično, indirektnoto cry on s.o.'s shoulder figuratively tožiti komu, iskati sočutja pri komto give (to turn) s.o. the cold shoulder — komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s komhe has broad shoulders figuratively on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)you can't put old heads upon young shoulders figuratively mladost je norostto put (to set) one's shoulders — zelo si prizadevati, odločno se lotitito rub shoulders with s.o. — družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s komyou have taken too much on your shoulders — preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figuratively)II [šóuldə]transitive verbdati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet); figuratively prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni; intransitive verb udariti z rameni ( against ob), preriniti se (z rameni) ( through skozi)shoulder arms! military puško na rame!to shoulder the responsibilily — naložiti si, prevzeti odgovornostto shoulder one's way through the crowd — (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico -
2 serried
[sérid]adjectivestrnjen, stoječ z ramo ob rami (vrsta vojakov), stisnjen, na gosto razvrščen -
3 side
1. noun1) ((the ground beside) an edge, border or boundary line: He walked round the side of the field; He lives on the same side of the street as me.) stran2) (a surface of something: A cube has six sides.) ploskev3) (one of the two of such surfaces which are not the top, bottom, front, or back: There is a label on the side of the box.) stran4) (either surface of a piece of paper, cloth etc: Don't waste paper - write on both sides!) stran5) (the right or left part of the body: I've got a pain in my side.) bok6) (a part or division of a town etc: He lives on the north side of the town.) del7) (a slope (of a hill): a mountain-side.) pobočje8) (a point of view; an aspect: We must look at all sides of the problem.) stališče9) (a party, team etc which is opposing another: Whose side are you on?; Which side is winning?) stran2. adjective(additional, but less important: a side issue.) stranski- - side- - sided
- sidelong
- sideways
- sideburns
- side effect
- sidelight
- sideline
- sidelines
- side road
- sidestep
- side-street
- sidetrack
- sidewalk
- from all sides
- on all sides
- side by side
- side with
- take sides* * *I [sáid]1.nounstran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina; figuratively stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole); sport moštvo; slang prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od straniside by side — z ramo ob rami, vštric, vzporednoby the side of — vzdolž, oboff side — oddaljenejša stran, desna stran; sport (nogomet) ofsajdon all sides, on every side — na vseh straneh, vsepovsodsunny side, bright side — sončna stran, svetla stran (tudi figuratively)on the wrong side of the door figuratively izključen iz (česa)on the wrong side of the blanket figuratively nezakonski (otrok)to balance on both sides figuratively nihati (kolebati) med dvema stvaremahe is on our side — on je na naši strani, z namihe is on the sunny (bright, right) side of 50 — on še ni 50 let starto go over to the other side — preiti k drugi stranki, uskočiti v drug taborto have side slang domišljevati si; delati se važnegato keep on the right side of s.o. figuratively na prijateljski način s kom urediti stvarito put a th. on one side — postaviti kaj na stran, ne obračatito take sides — opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranskito take side with s.o., to take s.o.'s side — potegniti s kom, potegniti se za kogato win s.o. over to one's side — pridobiti koga na svojo stran;2.adjectivestranski; prihajajoč od straniII [sáid]intransitive verb slang bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati seto side with — opredeliti se za, pridružiti se, držati z; transitive verb dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicamito side up — pospraviti, urediti (sobo) -
4 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
5 shoulder to shoulder
(close together; side by side: We'll fight shoulder to shoulder.) z ramo ob rami -
6 side by side
(beside one another; close together: They walked along the street side by side.) z ramo ob rami -
7 slope
[sləup] 1. noun1) (a position or direction that is neither level nor upright; an upward or downward slant: The floor is on a slight slope.) nagnjenost2) (a surface with one end higher than the other: The house stands on a gentle slope.) pobočje2. verb(to be in a position which is neither level nor upright: The field slopes towards the road.) nagibati se- sloping* * *I [slóup]nounnagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku); military poševni položaj pušketo carry one's rifle at the slope military nositi puško poševno na ramito climb a slope — vzpenjati se po strmini, po breguto give a slope to — napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)II [slóup]transitive verb & intransitive verbdati poševno obliko, narediti (zemljišče) poševno, nagnjeno; nagniti (se), biti nagnjen (strm), nagibati (se), poševno (strmo) padati ali se spuščati; military položiti puško poševno na ramo; American slang (= slope off) pobrisati jo, izginitito slope about — pohajkovati, postopati, kolovratiti okolislope arms! military puške (poševno) na rame!
См. также в других словарях:
RAMI — apud Virg. l. 5. Aen. v. 71. Et cingite tempora ramis: in colonarum olim usu. Nempe aut duo ramuli invicem nectebantur, ut in laurea corona, aut e fronde frondi su perinducta et consuta corona texebatur, ut in aliis coronis, aut unicô ramô… … Hofmann J. Lexicon universale
ramo — rà·mo s.m. 1a. FO parte legnosa dell albero che si diparte dal tronco, su cui crescono le foglie, i fiori e i frutti: gli uccelli nidificano sui rami, in estate i rami sono carichi di frutta Sinonimi: ramificazione. 1b. TS bot. ciascuno degli… … Dizionario italiano
ramo — {{hw}}{{ramo}}{{/hw}}s. m. 1 Suddivisione primaria del fusto delle piante, che a sua volta può dividersi in rami secondari, rametti, ramoscelli | Ramo secco, (fig.) persona, azienda, attività improduttiva, troppo costosa o inutile | (fig.) Avere… … Enciclopedia di italiano
rami perforantes — Fibras terminales del ramo oftálmico del trigémino que atraviesan la membrana de Bowman … Diccionario de oftalmología
ramo — pl.m. rami … Dizionario dei sinonimi e contrari
ráma — e stil. é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bojeváti se — újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
boríti se — ím se nedov. (ȋ í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Приложение. Перечень анатомических терминов. Ветви — (rami) Abdominales Alveolares maxillares anteriores Alveolares maxillares posteriores Alveolares superiores anteriores Alveolares superiores posteriores Alveolaris maxillaris medius Alveolaris superior medius Ampullae lateralis Ampullae… … Медицинская энциклопедия
ramovė — sf. (1) 1. DŽ rami vieta. 2. istor. spėjama senovės lietuvių šventykla, maldų vieta: Lietuviai pagonys sau šventyklų nestatė, nors yra paplitusios legendos apie lietuvių ramoves su akmeniniais aukurais ir stabais rš. 3. DŽ1 namai, buveinė… … Dictionary of the Lithuanian Language